Google Scholar – kaj je in kako ga uporabljati?

Kaj je Google Scholar?

Če vanj vnesemo iste besede kot v običajni iskalnik Google, lahko najdemo znanstvene raziskave, ki bi se v osnovni različici iskalnika zaradi slabše uvrstitve pojavile šele na oddaljenih straneh.

V Google Scholarju lahko najdemo povzetke znanstvenih publikacij ali njihove celotne različice, če so na voljo, pa tudi znanstvena poročila, referate, raziskovalna dela in patente.

Gre za ogromno zbirko podatkov, v kateri se bo znašel tudi začetnik. V iskalno vrstico vnesemo ključne besede ali izraze, ki nas zanimajo. Najbolje je vpisovati posamezne, dovolj specifične fraze. Splošni izrazi bodo prikazali veliko rezultatov, ki za nas morda ne bodo uporabni.

Krmarjenje po iskalniku je zelo intuitivno, v levem stranskem meniju pa je na voljo več filtrov, ki nam olajšajo delo. Najprej lahko izberemo časovno obdobje, ki nas zanima, saj lahko vnos splošnih ključnih besed prikaže publikacije celo iz konca 19. stoletja.

Nato lahko rezultate razvrstimo glede na ustreznost oziroma povezanost z iskanimi besedami. Naslednja možnost je iskanje v katerem koli jeziku ali samo v izbranem jeziku, na primer v slovenščini ali angleščini. Zadnja, pogosto spregledana možnost je iskanje patentov in citatov. Če iščemo konkretne znanstvene raziskave, je ti možnosti najbolje izklopiti.

Google Scholar je še posebej uporaben za ljudi, ki niso dobro seznanjeni z angleškimi ključnimi besedami, saj zelo dobro poišče tudi publikacije v slovenščini. Njihova zbirka je precej obsežna, zato je velika verjetnost, da bomo našli raziskave, ki nas zanimajo. Iskalnik omogoča tudi ustvarjanje opozoril, s katerimi lahko spremljamo teme, ki nas zanimajo.

Dodatne možnosti

Google Scholar poleg samega iskanja publikacij ponuja še več zelo uporabnih možnosti. Pod vsako publikacijo najdemo ikono zvezdice in citiranja, število citatov, povezane članke ter vse različice. Na desni strani članka se, če je na voljo različica publikacije v PDF-ju, prikaže oznaka »PDF«, s klikom nanjo pa se začne prenos.

Prva ikona, zvezdica, omogoča dodajanje člankov v knjižnico v Google računu. »Moja knjižnica« je na desni strani, tik pod ikono Google računa. V njej najdemo vse članke, ki smo jih označili z zvezdico. Bibliografske podatke dokumentov lahko urejamo ali jih izvozimo v formate BibTeX, EndNote, RefMan in CSV.

Naslednja ikona je narekovaj, ki označuje možnost »citiraj«. Z njeno pomočjo lahko ustvarimo navedek dokumenta v bibliografskem slogu MLA, APA ali ISO 690 za programe BibTeX, EndNote, RefMan in RefWorks. Takoj za njo je funkcija »Citirano v«, s katero lahko preverimo, kdo je citiral članek, ki nas zanima. Zelo podobna možnost so »Povezani članki«.

Funkciji »Citirano v« in »Povezani članki« omogočata iskanje podobnih člankov brez nadaljnjega brskanja po Google Scholarju – druge informacije lahko poiščemo kar tam. Zadnja možnost, »Vse različice«, prikaže vse razpoložljive različice določenega članka.

Napredno iskanje v Google Scholarju

Za naprednejše uporabnike so na voljo dodatne možnosti iskanja v Google Scholarju, ki nekoliko zožijo rezultate. Mnogi se ne zavedajo, da Scholar ponuja napredno iskanje. V zgornjem levem kotu je ikona s tremi vodoravnimi črtami, torej meni. Ko jo kliknemo, najdemo možnost »Napredno iskanje«, s katero lahko zožimo rezultate. Določimo lahko, ali naj se ključna beseda pojavi v celotnem besedilu ali samo v naslovu, poiščemo pa lahko tudi dela določenega avtorja.

Prvo polje, »Najdi članke z vsemi besedami«, omogoča uporabo veznika AND, kar pomeni, da bo iskalnik poiskal obe vneseni besedi, ki se pojavljata skupaj v besedilu ali naslovu. Za prikaz rezultata morata biti prisotni obe besedi. Naslednje polje je »Najdi članke z natančno frazo«, ki omogoča uporabo več besed kot enega izraza. Tretje polje, »Najdi članke z vsaj eno od besed«, uporablja veznik OR, kar pomeni, da prikaže rezultate, v katerih je vsaj ena od uporabljenih besed. Četrto polje, »Najdi članke brez besed«, uporablja veznik NOT in izloči neželeno ključno besedo.

Pod iskalnimi polji lahko izberemo, ali naj se iskane ključne besede pojavljajo v naslovu ali vsebini besedila. V petem polju poiščemo dela določenega avtorja, v šestem vnesemo ime konkretne založbe, zadnje polje pa omogoča iskanje publikacij iz določenih let.

Ali Google Scholar zadostuje za iskanje zanimivih publikacij?

Scholar je primeren predvsem za začetnike in študente, vendar se najbolje obnese pri iskanju zelo konkretnih informacij. Glavna težava je velika selektivnost prikazanih člankov, zato moramo za iskanje pogosto porabiti nekaj časa. V drugih iskalnikih, kot je na primer ScienceDirect, lahko rezultate omejimo glede na vrsto publikacije, ki jo iščemo. To je še posebej koristno, ko iščemo zelo različne informacije o določeni temi.

Predstavljajmo si, da pišemo članek o vlogi vitamina D pri delovanju imunskega sistema. Članek mora biti podroben, zato želimo najprej opisati, kaj je vitamin D, od kod izvira in kako poteka njegova sinteza v koži, šele nato pa njegov vpliv na imunski sistem.

Pri iskanju v naprednejših iskalnikih lahko po vnosu ključne besede »vitamin D« publikacije omejimo na enciklopedije. V njih najdemo osnovne informacije in opis sinteze v koži. Za opis vloge vitamina D pri imunskih odzivih pa bodo uporabni predvsem izvirni raziskovalni in pregledni članki.

Na koncu lahko poiščemo še metaanalize o povezavi med določenimi nalezljivimi boleznimi in koncentracijo vitamina D v krvi. V Google Scholarju to ni mogoče. Če vanj vnesemo ključni besedi »vitamin D« in »infectious diseases«, se bo prikazala cela vrsta različnih publikacij, med katerimi bomo morda našli le nekaj uporabnih.

Ponovno uporabimo primer vitamina D. Če v iskalnik vnesemo samo izraz »vitamin D«, se bo verjetno prikazalo nekaj splošnih publikacij o vitaminu D. V nadaljnjih rezultatih pa bomo opazili povezave, kot so vitamin D in sladkorna bolezen, vitamin D in bolezni srca in ožilja ter podobne teme. Tako bomo dobili širši pregled in razumeli, kako raznolike so lahko funkcije vitamina D.

Če ste začetnik, vam bo ta vodnik pomagal pri iskanju v Google Scholarju. Ne bojte se uporabljati naprednih možnosti, saj vam lahko precej olajšajo delo. Druge uporabne podatkovne zbirke s področja medicine so med drugim ResearchGate, ScienceDirect in PubMed.