Kako postati prevajalec? 5 korakov do profesionalnosti

Kaj dela prevajalec?

Prevajalec oziroma tolmač se lahko ukvarja na primer s:

• književnostjo, serijami, filmi, računalniškimi igrami in podobnimi vsebinami;
• govorjenimi izjavami, na primer s simultanim ali konsekutivnim tolmačenjem;
• dokumenti, pravnimi akti in pogodbami, pri overjenih prevodih kot sodni tolmač;
• strokovnimi besedili, na primer tehničnimi;
• praktičnimi besedili, kot so navodila za uporabo.

Vsak prevajalec mora predvsem odlično obvladati tako tuji kot svoj materni jezik. V praksi pa šteje več kot le poznavanje besedišča in slovnice. Ključna je sposobnost pisanja naravnih, pravilnih besedil: izbira ustreznega sloga, ločil in jezikovne zvrsti ter prilagajanje bralcu. Pomembno je tudi razumevanje kulturnega konteksta, saj lahko brez njega pomen zgrešimo, čeprav je prevod jezikovno pravilen.

Vse pomembnejša je tudi spretnost pri uporabi sodobnih tehnologij, vključno z orodji umetne inteligence, ki prevajalcu pomagajo pri raziskovanju, delu s terminologijo in ohranjanju doslednosti besedila.

Kako postati prevajalec?

Oglejmo si pet najpomembnejših področij, na katera se morate osredotočiti, če želite začeti delati kot prevajalec.

Znanje jezika je temelj

Tuje jezike se učimo že od otroštva. Otroci jezik usvajajo naravno: posnemajo izgovarjavo in sami odkrivajo slovnična pravila. Posebej dovzetni so za razumevanje, njihov sluh pa se že zgodaj prilagaja zvokom drugega jezika. Hitro dojamejo kontekst in ob spodbudi začnejo novo znanje uporabljati tudi sami. Otroci, ki so tujim jezikom izpostavljeni že zgodaj, jih bodo pozneje verjetno lažje obvladali na visoki ravni.

Pomemben je tudi neposreden stik z jezikom. Poslušanje in govorjenje v naravnem okolju ter spoznavanje kulture vam med drugim pomagajo izboljšati izgovarjavo in tekočnost izražanja.

Če o prevajalskem poklicu razmišljate resno, razmislite o ustreznem visokošolskem študiju. Izbirate lahko med študijskimi programi tujih jezikov, uporabnega jezikoslovja ter prevajanja in tolmačenja. Na voljo so tudi specialistični podiplomski programi za pisno prevajanje in tolmačenje.

Študij omogoča spoznavanje sodobnih prevajalskih pristopov, tehnologij, strategij in orodij, vendar ni obvezen. Brez ustreznega izobraževanja pa je razvijanje prevajalskih veščin pogosto precej zahtevnejše.

Soočenje s prakso

Ne pozabite, da vas sama diploma še ne naredi za prevajalca. Diplomanti zapustijo univerzo z veliko znanja in teoretičnih veščin, vendar študijski programi pogosto ne ponujajo dovolj praktičnega dela, da bi se takoj po zaključku študija znašli na prevajalskem trgu.

Odlično znanje jezika ter poznavanje kulture, zgodovine in običajev so nujni, a še vedno ne zadostujejo. So temelj, na katerem morate zgraditi svoje prevajalske veščine. Ključ do napredka je praksa.

Praktično delo

Že pred zaključkom študija je smiselno poiskati priložnosti za prakso. Lahko na primer pomagate v prevajalski agenciji ali delate kot pomočnik sodnega tolmača. Ta čas izkoristite za izpopolnjevanje jezikovnega znanja, prevajanje, zbiranje gradiva in pripravo glosarjev.

Dobra izbira je lahko tudi prevajalski tečaj. Najbolje je, da se osredotoča na praktično delo in vključuje povratne informacije izkušenega prevajalca. Tako boste izvedeli, kje delate napake in kaj morate izboljšati, hkrati pa boste začeli graditi svoj portfelj.

Kdor želi delati kot prevajalec, mora začeti prevajati besedila. Ko boste pripravljeni, lahko svoje storitve predstavite na spletu ter poiščete prve prevajalske agencije in naročnike, s katerimi želite sodelovati. Ustvarjanje baze naročnikov je dolgotrajen proces, vendar se vloženi čas pozneje lahko obrestuje v uspešnih sodelovanjih.

Specializacija

Današnji trg od prevajalcev poleg jezikovnega znanja zahteva tudi strokovnost na izbranem področju. Pogosto slišimo, da lahko prevajalec prevede karkoli. To ne drži. Kdor se želi lotiti tega poklica, naj se vpraša: V čem sem dober? Kaj me zanima?

Koristno je, če ima prevajalec tudi izobrazbo z drugega področja, na primer ekonomije, medicine ali prava. Strokovna izobrazba oziroma poglobljeno zanimanje za določeno področje sta pomembna temelja kakovostnega prevajanja strokovnih besedil.

Nekdo, ki je pravkar zaključil le jezikovni študij, najverjetneje še ne bo pripravljen prevesti navodil za uporabo naprave za magnetno resonanco ali opisa poteka srčne operacije. Zato je na začetku smiselno prevajati splošna besedila, nato pa postopoma sprejemati zahtevnejša strokovna naročila in tako oblikovati svojo specializacijo.

Ob vse bolj razširjenem strojnem prevajanju prav specializacija, profesionalnost in strokovno znanje odločajo o kakovosti prevoda ter ločujejo delo izkušenega prevajalca od strojno ustvarjenega besedila.

Programska oprema

Če želite postati prevajalec, se zavedajte, da ta poklic zahteva nenehno učenje, stik z drugimi jezikovnimi okolji, tečaje, izobraževanja in dodatno usposabljanje. Vredno je vložiti nekaj časa in denarja v sodobno programsko opremo, ki podpira prevajalsko delo. Poznavanje orodij CAT, kot so SDL Trados Studio, memoQ, Wordfast, Across in OmegaT, je danes v prevajalskih agencijah lahko tudi pogoj za sodelovanje.

Poleg tega lahko orodja CAT delo precej pospešijo. Njihove prednosti navadno postanejo najbolj očitne, ko jih prevajalec že dobro obvlada in ima izdelano prevajalsko pomnilniško bazo.

V panogi imajo vse večjo vlogo tudi orodja, ki uporabljajo umetno inteligenco – tako za strojno prevajanje kot za raziskovanje, pripravo glosarjev in preverjanje doslednosti besedila. Poklicni prevajalec pa mora umetno inteligenco uporabljati kot podporo pri delu, ne kot nadomestilo za svoje znanje in izkušnje.