Zanesljivi viri informacij – kako najti verodostojne podatke?

Kakšna je zanesljiva informacija?

Pri ocenjevanju zanesljivosti informacij je treba upoštevati več vidikov. Med najpomembnejšimi so:

• aktualnost – najdeni podatki morajo imeti naveden datum objave; vsebina na spletnem mestu mora ustrezati trenutnemu stanju znanja o določeni temi in se redno posodabljati;
• avtoriteta – nad verodostojnimi besedili ali pod njimi je običajno navedeno ime in priimek avtorja; poleg tega gre praviloma za osebo z ustreznimi, formalno potrjenimi kvalifikacijami za obravnavo določene teme;
• natančnost – vsebina članka mora biti natančna in podrobna; pomembno je tudi, da ustreza ravni znanja avtorja;
• dostopnost – informacije morajo biti objavljene na način, ki omogoča njihovo uporabo vedno, ko se pojavi potreba po njih;
• popolnost – verodostojni članki vsebujejo dovolj podatkov za pridobitev celovitega in izčrpnega znanja o določeni temi;
• pravilnost – zanesljive informacije so običajno pravilno oblikovane ne le vsebinsko, temveč tudi jezikovno, slogovno, pravopisno in slovnično;
• relevantnost – pridobljena vsebina mora imeti dejanski pomen za svoje bralce.

Pri presojanju resničnosti informacij ima ključno vlogo tudi zanesljivost sporočila. To pomeni, da konkretni podatki vsebujejo elemente, ki potrjujejo njihovo resničnost in avtentičnost.

Kako najti zanesljive vire informacij?

Preverjanje verodostojnosti pridobljenih informacij je zapleten proces. Pri tem si je treba zastaviti več praktičnih vprašanj. Tukaj so:

• Ali je naveden vir informacij? Članki z verodostojnimi podatki imajo običajno bibliografijo.
• Kdaj je bila informacija objavljena? Zanesljiv vir ima naveden datum objave in po potrebi tudi datum posodobitve.
• Kdo je avtor objave ali lastnik spletnega mesta? Vredno je obiskati razdelek »O nas«, kjer so pogosto navedene informacije o avtorjih in organizaciji, ki upravlja spletno mesto.
• Ali je mogoče informacijo preveriti v drugih virih? Pridobljene podatke je smiselno primerjati z ustreznimi informacijami iz splošno priznanih verodostojnih virov, kot so enciklopedije in slovarji.
• Ali drugi avtorji pogosto navajajo to informacijo? Če jo, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da je verodostojna in primerna za uporabo.
• Kakšna je domenska končnica? Pomaga lahko tudi presoja domenske končnice: .gov (vladna institucija), .edu (izobraževalna ustanova), .org (neprofitna organizacija) in .com (komercialni subjekt).

Pri preverjanju informacij je pomembna tudi objektivnost besedila. Verodostojni članki običajno predstavljajo različna stališča do določene situacije. Njihova vsebina je napisana v umirjenem in čustveno nevtralnem tonu. V takšnih objavah so dejstva jasno ločena od mnenj, naslovi pa ustrezajo vsebini odstavkov pod njimi.

Znanstvene podatkovne zbirke kot zanesljivi viri informacij

Med zanesljivimi mednarodnimi in evropskimi podatkovnimi zbirkami lahko omenimo:

• PubMed – zbirka znanstvenih objav s področja medicine in bioloških znanosti, ki jo upravlja National Center for Biotechnology Information;
• Web of Science (WoS) – platforma z bibliografskimi podatki, povzetki in informacijami o citiranosti znanstvenih publikacij;
• ScienceDirect – zbirka, ki brezplačno omogoča dostop do povzetkov dokumentov, celotna besedila člankov pa so lahko na voljo ob naročnini;
• Scopus – interdisciplinarna zbirka povzetkov in citatov iz recenziranih virov, ki jo izdaja Elsevier;
• JSTOR – mednarodna digitalna zbirka akademskih vsebin s področij humanistike, družboslovja, izobraževanja, zgodovine in drugih ved;
• DOAJ – imenik odprtodostopnih znanstvenih revij z različnih področij;
• Eurostat – statistični urad Evropske unije, ki objavlja primerljive evropske podatke;
• OECD Data – podatkovna platforma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z gospodarskimi in družbenimi kazalniki;
• WHO – podatki, poročila in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.

Drugi zanesljivi viri informacij

Zanesljivih spletnih mest je v nasprotju s splošnim prepričanjem zelo veliko. Mednje lahko uvrstimo na primer:

• portal GOV.SI – uradni državni portal z informacijami javnih institucij, predpisi, postopki in storitvami za prebivalce;
• Statistični urad Republike Slovenije (SURS) – uradni vir statističnih podatkov o prebivalstvu, gospodarstvu, družbi in drugih področjih;
• Fran – portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU z dostopom do slovarjev slovenskega jezika;
• Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) – platforma Narodne in univerzitetne knjižnice z dostopom do digitaliziranih knjig, časopisov, revij in zgodovinskih dokumentov;
• COBISS.SI – kooperativni bibliografski sistem in servis, ki omogoča iskanje gradiva v knjižničnih katalogih;
• Google Scholar – brezplačen iskalnik znanstvene literature, ki omogoča dostop do člankov, knjig, poročil in razprav z različnih področij. Preverite lahko tudi, kolikokrat so drugi avtorji določeno publikacijo citirali;
• Wikipedia – lahko je koristno izhodišče za raziskovanje, zlasti zaradi opomb in bibliografije. Vire na koncu člankov je vendarle vedno treba preveriti, saj Wikipedia sama po sebi ni znanstveni vir;
• Monitly – orodje, ki ga je ustvaril Content Writer in omogoča dostop do aktualnih grafov o različnih vidikih družbenega in gospodarskega življenja. Podatki izvirajo iz uradnih virov, kot so nacionalni statistični uradi in Eurostat.

Ocenjevanje verodostojnosti vira in delo tekstopisca

Uporaba zanesljivih virov informacij je zelo pomembna za avtorje različnih besedil, ne le znanstvenih. To velja tudi za tekstopisce, ki pripravljajo vsebine za določena podjetja ali organizacije.

Tekstopisec pri svojem delu le redko uporablja preverjene znanstvene vire. Veliko pogosteje uporablja javno dostopne vsebine, najdene na internetu, zato je pri raziskovanju potrebna posebna pozornost. Ni vsaka informacija z vrha rezultatov iskanja verodostojna – podatke je vredno primerjati iz več neodvisnih virov ter pri tem preveriti njihovo aktualnost, uporabnost in izvor.